Lepo porjavela … ALI POŠKODOVANA?

Morda ne pomislimo na to pogosto, a koža si zapomni vsako izpostavljenost soncu. Porjavela koža je 4–6x bolj poškodovana od neporjavele — zagorelost je namreč vidni znak, da se je koža že branila pred UV žarki. Poškodbe UV žarkov se kopičijo skozi leta in se sčasoma pokažejo kot gube, pigmentne lise in izguba čvrstosti — koža, ki je bila pogosto izpostavljena soncu brez zaščite, se preprosto stara hitreje. Posledice so pogosto vidne šele leta po nastali škodi, zato je zgodnja zaščita toliko bolj pomembna.

A dolgotrajne posledice izpostavljenosti soncu segajo še dlje od videza. Ena huda sončna opeklina v otroštvu več kot podvoji tveganje za nastanek kožnega raka v odraslosti — škoda, nastala zgodaj v življenju, se lahko izrazi šele desetletja kasneje.

PO OCENI STROKOVNJAKOV BI LAHKO KAR 4 OD 5 PRIMEROV KOŽNEGA RAKA PREPREČILI Z USTREZNO ZAŠČITO.

UV žarki pa ne vplivajo le na kožo — okrog 10 % očesnih katarakt nastane prav zaradi izpostavljenosti UV sevanju, ki sčasoma poškoduje lečo očesa. Kakovostna sončna očala z UV zaščito so zato prav tako del pametne rutine.

Dobra novica je, da je zaščita pred soncem eden najučinkovitejših ukrepov, ki jih imamo na voljo — in tudi eden najpreprostejših.

Spremljajmo UV indeks – kadar je višji od 3 so potrebni zaščitni ukrepi:

1. Omejimo izpostavljenost soncu — UV sevanje je prisotno vse leto, tudi ob oblačnem vremenu, in se kopiči z vsakim dnem brez zaščite. Izogibamo se sončenju v času največje intenzivnosti UV žarkov, med 10. in 16. uro.
2. Nosimo pokrivala in dolge rokave — fizična zapora je najučinkovitejša oblika zaščite, saj UV žarki sploh ne dosežejo kože.
3. Nosimo sončna očala z UVA in UVB zaščito — oči in nežna koža okoli njih so prav tako izpostavljene UV sevanju in potrebujejo zaščito.
4. Nanašamo kreme s širokospektralno zaščito in SPF 30 ali več — širokospektralna zaščita pomeni, da krema ščiti tako pred UVA kot UVB žarki. SPF 30 blokira okrog 97 % UVB žarkov, višji SPF pa zagotavlja dodatno varnost pri dolgotrajni izpostavljenosti.
5. Ne sončimo se namenoma in ne hodimo v solarije — solariji oddajajo umetne UV žarke, ki so po intenzivnosti primerljivi z naravnim soncem in povzročajo enake poškodbe kože.
6. Samopregledujemo kožo in v primeru sprememb takoj obiščemo dermatologa — zgodnje odkritje sprememb na koži je ključno. Pozorni bodimo na nove madeže, spremembe v obliki, barvi ali velikosti obstoječih znamenj.

Preberite več na: https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/radiation-protecting-against-skin-cancer